Danes je 25.4.2024

Input:

DDV od prejetega plačila za dobave, ki niso opravljene (C-250/14)

23.12.2015, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 22 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 23. decembra 2015 (jezik postopka: francoščina)

„Davek na dodano vrednost – Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna – Zračni promet – Kupljena, a ne uporabljena vozovnica – Izvedba storitve prevoza – Izdaja vozovnice – Trenutek plačila davka“

V združenih zadevah C‑250/14 in C‑289/14,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Conseil d'État (državni svet, Francija) z odločbama z dne 21. maja 2014, ki sta prispeli na Sodišče 26. maja in 12. junija 2014, v postopkih

Air France-KLM, nekdanja Air France (C‑250/14),

Hop!-Brit Air SAS, nekdanja Brit Air (C‑289/14)

proti

Ministère des Finances et des Comptes publics,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika prvega senata, F. Biltgen, A. Borg Barthet (poročevalec), E. Levits in S. Rodin, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Air France-KLM, nekdanjo Air France, in Hop!-Brit Air SAS, nekdanjo Brit Air, A. Beetschen, odvetnica,
  • za francosko vlado D. Colas, J.- S. Pilczer in S. Ghiandoni, agenti,
  • za Irsko E. Creedon, J. Quaney in A. Joyce, agenti, skupaj z A. Keirse, BL,
  • za grško vlado K. Nasopoulou in S. Lekkou, agentki,
  • za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, R. Campos Laires in A. Cunha, agenti,
  • za Evropsko komisijo C. Soulay in L. Lozano Palacios, agentki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago členov 2, točka 1, in 10(2) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. junija 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 324, v nadaljevanju: Šesta direktiva) in nato z Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. decembra 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 352, v nadaljevanju: spremenjena Šesta direktiva).

2        Ta predloga sta bila vložena v okviru spora med družbama Air France-KLM, nekdanja Air France, in Hop!-Brit Air SAS, nekdanja Brit Air, ter Ministère des Finances et des Comptes publics (ministrstvo za finance), ker so bili z davkom na dodano vrednost (DDV) obdavčeni neuporabljena vozovnica in zneski, ki jih je letalski prevoznik nakazal podjetju, ki opravlja enako dejavnost, kot protidajatev za prodajo vozovnic, ki niso bile uporabljene.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 2, točka 1, Šeste direktive in spremenjene Šeste direktive določa:

„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 10 Šeste direktive je določal:

„1.      (a)      ,Obdavčljivi dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka.

(b)      , Obveznost obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.

2.      Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. […]

Če je plačilo izvršeno pred opravljeno dobavo blaga ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna davka ob prejemu plačila in od prejetega zneska.

Z odstopanjem od zgornjih določb lahko države članice določijo, da obveznost obračuna davka za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane:

–        najkasneje ob izdaji računa ali dokumenta, ki se priznava kot račun, ali

–        najkasneje ob prejemu plačila ali

–        če račun ali dokument, ki se priznava kot račun, ni izdan ali je izdan kasneje, v določenem obdobju od datuma obdavčljivega dogodka.

[…]“

5        V členu 10(2), tretji pododstavek, prva in tretja alinea, spremenjene Šeste direktive je bilo izbrisano sklicevanje na dokument, ki se priznava kot račun. Ta določba se tako nanaša le še na izdajo računa.

6        Na davčno