SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 19. februarja 2009 (jezik postopka: italijanščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 9(2)(e) – Člen 9(3)(b) – Trinajsta direktiva o DDV – Člen 2 – Kraj opravljanja storitve – Oglaševalske storitve – Vračilo DDV – Davčni zastopnik“
V zadevi C‑1/08,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 20. septembra 2007, ki je prispela na Sodišče 2. januarja 2008, v postopku
Athesia Druck Srl
proti
Ministero dell’Economia e delle Finanze,
Agenzia delle Entrate,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.-N. Cunha Rodrigues, J. Klučka, sodnika, P. Lindh, sodnica, in A. Arabadjiev (poročevalec), sodnik,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. novembra 2008,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Athesia Druck Srl B. Migliucci in T. Kofler, odvetnika,
- za italijansko vlado R. Adam, zastopnik, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
- za Komisijo Evropskih skupnosti A. Aresu in M. Afonso, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(2)(e) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kot je bila spremenjena z Deseto direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31. julija 1984 (UL L 208, str. 58, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Athesia Druck Srl (v nadaljevanju: Athesia Druck) ter Ministero dell’Economia e delle Finanze in Agenzia delle Entrate zaradi odločbe o odmeri davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je bila vročena družbi Athesia Druck za leti 1993 in 1994.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Sedma uvodna izjava Šeste direktive se glasi:
„ker je pri določanju kraja opravljenih obdavčljivih transakcij med državami članicami prihajalo do sporov glede pristojnosti, zlasti […] pri opravljanju storitev; ker pa je treba kljub temu, da naj bi se načeloma kot kraj opravljenih storitev štel kraj, kjer ima oseba, ki opravi storitev, sedež dejavnosti, ta kraj opredeliti, kot da je v državi osebe, za katero so storitve opravljene, zlasti v primeru določenih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci, pri katerih so stroški storitev vključeni v ceno blaga“.
4 V členu 6(4) Šeste direktive je določeno, da kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.
5 V členu 9 Šeste direktive je določeno:
„1. Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.
2. Vendar pa:
[…]
e) je kraj, kjer so navedene storitve opravljene, če se opravijo za naročnike s sedežem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj ne obstaja, kraj, kjer ima naročnik stalno prebivališče ali začasno prebivališče:
[…]
– oglaševanje,
[…]
3. Da bi se izognil[e] dvojnemu obdavčevanju, neobdavčenju ali izkrivljanju konkurence, lahko države članice v zvezi z opravljanjem storitev iz…
