Danes je 29.3.2024

Input:

Oprostitev z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi (C-309/06)

10.4.2008, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 31 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 10. aprila 2008 (jezik postopka: angleščina)

„Obdavčitev – Šesta direktiva o DDV – Oprostitev z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi – Napačno obdavčevanje po splošni stopnji – Pravica do obdavčevanja po ničelni stopnji – Pravica do vračila – Neposredni učinek – Splošna načela prava Skupnosti – Neupravičena obogatitev“

V zadevi C‑309/06,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo House of Lords (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 12. julija 2006, ki je prispela na Sodišče 17. julija 2006, v postopku

Marks & Spencer plc

proti

Commissioners of Customs & Excise,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, U. Lõhmus in J. Klučka, sodnika, P. Lindh, sodnica, in A. Arabadjiev (poročevalec), sodnik,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: J. Swedenborg, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. oktobra 2007,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 13. decembra 2007,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Marks & Spencer plc D. Milne, QC, A. Hitchmough, barrister, D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, solicitor,
  • za vlado Združenega kraljestva Z. Bryanston-Cross, zastopnica, skupaj s K. Lasokom, QC, in P. Mantlom, barrister,
  • za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z G. Clohessyjem, SC, in N. O’Hanlonom, BL,
  • za ciprsko vlado E. Simeonidou, zastopnica,
  • za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal in M. Afonso, zastopnika,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 28(2) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva), kot je obstajala v prvotni različici, ter istega člena 28(2)(a), kot je bil spremenjen z Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19. oktobra 1992 (UL L 316, str. 1).

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Marks & Spencer plc (v nadaljevanju: družba Marks & Spencer) in Commissioners of Customs & Excise (v nadaljevanju: Commissioners) zaradi tega, ker so ti zavrnili zahtevek za vračilo, ki ga je vložil Marks & Spencer plc glede nepravilno obračunanega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 12(1) Šeste direktive določa, da je DDV obračunan načeloma po „stopnj[i], ki velja v trenutku obdavčljivega dogodka“.

4        Člen 28(2) Šeste direktive je v prvotni različici določal:

„Nižje stopnje in oprostitve z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi, ki veljajo 31. decembra 1975 in izpolnjujejo pogoje iz zadnje alinee člena 17 Druge direktive Sveta z dne 11. aprila 1967, se lahko uporabljajo do datuma, ki ga soglasno določi Svet na predlog Komisije, ki pa ne sme biti kasnejši od datuma, ko se obračunavanje davka pri uvozu in odpustitev davka pri izvozu v trgovini med državami članicami odpravi. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da davčni zavezanci navedejo podatke, potrebne za določitev lastnih sredstev v zvezi s tem poslovanjem.

Svet na podlagi poročila Komisije vsakih pet let pregleda zgoraj navedene nižje stopnje in oprostitve ter po potrebi na predlog Komisije soglasno sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njihove postopne odprave.“

5        Po spremembi z Direktivo 92/77 člen 28(2)(a) določa:

„[…]

a)       Še naprej se lahko uporabljajo oprostitve z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi, in nižje stopnje, ki so nižje od najnižjih stopenj, določenih v členu 12(3), ki so veljale 1. januarja 1991 in so v skladu s pravom Skupnosti ter izpolnjujejo pogoje iz zadnje alinee člena 17 Druge direktive Sveta z dne 11. aprila 1967.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo določitev lastnih sredstev v zvezi s temi posli.

[…]“

 Nacionalna ureditev

6        Zakon iz leta 1994 o davku na dodano vrednost (Value Added Tax Act 1994, v nadaljevanju: VAT Act 1994) določa, da se v Združenem kraljestvu za dobavo živil na splošno uporablja ničelno stopnjo DDV. Oddelek 30 VAT Act 1994, naslovljen „Obdavčitev po ničelni stopnji“, napotuje na Prilogo 8 k temu zakonu z enakim naslovom, ki v drugem delu, v rubriki „Skupina 1 – Živila“, „Proizvodi, za katere velja izjema“, točka 2, določa, da se ničelna stopnja DDV ne uporabi za sladkarije, razen za kolače in piškote, za katere velja ničelna davčna stopnja, izjema pa so piškoti, ki so popolnoma ali delno obliti s čokolado, ki so v celoti obdavčeni.

7        Oddelek 80 VAT Act 1994 je v zadevnem obdobju določal:

„1.      Kdor je (pred ali po uveljavitvi tega zakona) Commissioners brez pravne podlage plačal določen znesek kot davek na dodano vrednost, ima pravico do vračila tega zneska.

2.      Commissioners morajo ta dolgovani znesek vrniti le, če je bil vložen zahtevek za vračilo.

3.      Zoper zahtevek v skladu s tem členom je možen ugovor, da bi vračilo zneska pomenilo neupravičeno obogatitev vlagatelja zahtevka.

[…]“

8        Oddelek 80 VAT Act 1994 je bil spremenjen z oddelkom 3 drugega zakona o financah iz leta 2005 (Finance (št. 2) Act 2005), ki je v ta oddelek 80 glede neupravičenih obogatitev vnesel pomembne spremembe. Zlasti v zgoraj navedenemu odstavku 3 izraz „vračilo“ (repayment) nadomesti z izrazom „dobropis“ (crediting).

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

9        Od uvedbe DDV v Združenem kraljestvu leta 1973 so Commissioners, ki so pobirali ta davek, menili, da so bili „teacakes“, ki so bili obliti s čokolado in ki jih je prodajala družba Marks & Spencer, piškoti in ne kolači, in jih je bilo treba zato obdavčiti po splošni in ne po ničelni stopnji. Med aprilom 1973 in oktobrom 1994 je torej družba Marks & Spencer plačala davek, ki ga ni bila dolžna plačati.

10      Z dopisom z dne 30. septembra 1994 so Commissioners priznali svojo napako, saj so ugotovili, da so „teacakes“ kolači, za katere je torej veljal DDV po ničelni stopnji, na podlagi te napake pa je družba Marks & Spencer 8. februarja 1995 vložila zahtevek za vračilo 3,5 milijona GBP. Temu zahtevku je bilo ugodeno le do 10 % zahtevanega zneska (350.000 GBP), saj so Commissioners ocenili, da je ta veriga trgovin 90 %