Št. pojasnila: 0920-4628/2018-5
Datum: 25. 2. 2019
Pojasnilo Finančnega urada RS navajamo v celoti.
- Davčni zavezanec je pridobil rabljeno osebno vozilo od davčnega zavezanca iz druge države članice EU, ki ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi. Pri prodaji se tuji prodajalec ni skliceval na posebno ureditev. Ali mora pridobitelj opraviti v Sloveniji samoobdavčitev po stopnji 22 % ali je možno nakup obravnavati kot oproščeno pridobitev po a) točki prvega odstavka 48. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18)?
Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva, ki ga je davčni zavezanec pridobil od davčnega zavezanca iz druge države članice, ki ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi, je oproščena plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka 48. člena ZDDV-1. Navedeno velja ob predpostavki, da je davčni zavezanec iz druge države članice pri dobavi rabljenega prevoznega sredstva uporabil oprostitev plačila DDV na podlagi določbe 136. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.
V skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 so predmet DDV pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije opravi za plačilo davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20. člena ZDDV-1.
V danem primeru je pridobitev prevoznega sredstva na podlagi prej navedene določbe ZDDV-1 predmet DDV.
ZDDV-1 v 48. členu določa oprostitve plačila DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije. V skladu z a) točko prvega odstavka tega člena je plačila DDV oproščena pridobitev blaga znotraj Unije, katerega dobava bi bila, če bi jo opravil davčni zavezanec v Sloveniji, v vsakem primeru oproščena plačila DDV.
Iz smernice Odbora za DDV[1], sprejete na 56. sestanku v dneh od 13. do 14. oktobra 1998, izhaja, da se oprostitve brez pravice do odbitka vstopnega DDV iz člena 13[2] Šeste direktive uporabljajo tudi v primeru, ko je blago odposlano ali odpeljano iz države članice dobavitelja v drugo državo članico in je predmet pridobitve blaga znotraj Unije v državi članici, kamor blago prispe. V tem primeru je pridobitev blaga znotraj Unije oproščena plačila DDV v skladu s členom 28c(B)(a)[3] Šeste direktive.
Iz navedenega izhaja, da se v danem primeru pridobitev rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, ki ga je dobavil davčni zavezanec, ki ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi, oprosti plačila DDV, če je dobavitelj pri dobavi rabljenega prevoznega sredstva uporabil oprostitev plačila DDV na podlagi določbe 136. člena Direktive Sveta 2006/112/ES.
- Slovenski davčni zavezanec proda rabljen osebni avto, za katerega ni imel pravice do odbitka na podlagi 66. člena ZDDV-1 tujcu iz tretje države. Izvoz je opravljen in prodajalec razpolaga z EUL. Katero podlago za oprostitev DDV se navede, 44. ali 52. člen ZDDV-1, ki se v evidencah za DDV različno vpisuje.
Podlaga za oprostitev plačila DDV od prodaje rabljenega osebnega avtomobila, od katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka DDV, je v 44. členu ZDDV-1.
- Slovenski davčni zavezanec je prodal opremo (stroj ali napravo), ki se je uporabljala v zdravstvu (ali kateri koli drugi oproščeni dejavnosti), od katere ni imel pravice do odbitka DDV (ali pa le v deležu). Kateri člen je podlaga za oprostitev pri prodaji takega blaga, če se je v celoti uporabljalo za oproščeno dejavnost brez pravice do odbitka, davčnemu zavezancu v drugo državo članico: 44. ali 46. člen ZDDV-1?
Podlaga za oprostitev plačila DDV od dobave opreme, ki se je v celoti uporabljala za oproščeno dejavnost in od katere davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka DDV, je v 44. členu ZDDV-1.
Oprostitev plačila DDV iz 44. člena ZDDV-1 prevlada nad oprostitvijo plačila DDV iz 46. člena ZDDV-1. Dobave blaga, ki so zajete v 44. členu ZDDV-1, so oproščene plačila DDV v skladu z navedeno določbo, čeprav so izvožene ali dobavljene v drugo državo članico. Posledica takega tolmačenja je, da v zvezi s temi dobavami blaga davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV.
Navedeno tolmačenje izhaja tudi iz smernice Odbora za DDV, sprejete na 60. sestanku dne 20. do 21. marca 2000.
- Slovenska fakulteta (identificirana za namene DDV opravlja obdavčljivo in neobdavčljivo dejavnost (razni projekti). Neobdavčljive dejavnosti in nabav, povezanih z njo, ne vpisuje v evidence DDV. Zgodi se, da nabavi blago od davčnega zavezanca iz druge države članice EU za svojo neobdavčljivo dejavnost. Dobavitelj je izdal račun brez DDV s sklicevanjem na oprostitev. Vprašanje je, kje mora biti obravnavano blago obdavčeno, torej katera država je upravičena do DDV: dobaviteljeva, ker prodaja nezavezancu) ali kupčeva (kjer bo končna potrošnja).
V danem primeru mora fakulteta od pridobitve blaga znotraj Unije obračunati DDV.
Predmet DDV so v skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije opravi za plačilo davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20. člena ZDDV-1.
Iz navedbe v vprašanju razumemo, da je slovenska fakulteta, ki je identificirana za namene DDV, ob nabavi blaga dobavitelju sporočila veljavno identifikacijsko številko za namene DDV, zato je ta upravičen, da je ob izpolnjevanju vseh pogojev, dobavo blaga znotraj Unije oprostil plačila DDV. V tem primeru mora fakulteta od pridobitve blaga, sicer uporabljenega za namene neobdavčljive dejavnosti, obračunati DDV.
Navedeno je primerljivo z določbo 4. člena Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011, po kateri vsak davčni zavezanec, ki je upravičen do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Unije v skladu s členom 3 Direktive 2006/112/ES, to upravičenje ohrani, tudi če mu je bila v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV za prejete storitve ali storitve, ki jih je opravil na ozemlju druge države članice. Vendar če ta davčni zavezanec identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Unije, se šteje, da uveljavlja možnost iz člena 3(3) navedene direktive.
Če bi ta fakulteta npr. prejemala storitve od davčnih zavezancev iz drugih držav članic, bi morala tudi od prejema storitev obračunati DDV, čeprav se v okviru opravljanja neobdavčljive dejavnosti ne šteje za davčnega zavezanca, je pa identificirana za namene DDV.
Identifikacija za namene DDV
- V pojasnilu številka 4230-24/2010, je zapisano, da se malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, pa prejme storitve od davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije, ki so po določilih ZDDV-1 oproščene plačila DDV, ni treba identificirati za namene DDV. Ali se lahko to razlago smiselno uporabi tudi v obratni situaciji, ko slovenski mali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, identificiranemu davčnemu zavezancu iz druge države članice opravi storitev iz 25. člena ZDDV-1, kadar je v državi prejemnika oproščena DDV?
Slovenskemu malemu davčnemu zavezancu, ki davčnemu zavezancu, identificiranemu za DDV v drugi državi članici, opravi storitev iz 25. člena ZDDV-1, ki je v državi prejemnika oproščena DDV, se v Sloveniji ni treba identificirati za DDV.
Na podlagi 25. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer…
