SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 21. oktobra 2004 (Jezik postopka: francoščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člena 4 in 9(2)(e) – Pojem davčnega zavezanca – Kraj opravljanja storitev – SICAV“
V zadevi C-8/03,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunal de première instance de Bruxelles (Belgija) z odločbo z dne 24. decembra 2002, ki je prispela na Sodišče 10. januarja 2003, v postopku
Banque Bruxelles Lambert SA (BBL)
proti
državi Belgiji,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts in S. von Bahr (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,
sodna tajnica: M.-F. Contet, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. marca 2004,
ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:
– za Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) B. de Duve, S. Houx in F. Herbert, avocats,
– za Kraljevino Belgijo E. Dominkovitis, zastopnica, skupaj z G. Vandersandnom in E. De Plaenom, avocats,
– za Helensko republiko D. Kalogiros in S. Spyropoulos, zastopnika, skupaj z M. Tassopoulou,
– za Komisijo Evropskih skupnosti E. Traversa in C. Giolito, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. maja 2004
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4, člena 9(2)(e) in člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Banque Bruxelles Lambert SA (BBL) (v nadaljevanju: BBL) in državo Belgijo v zvezi s tem, kako bi bilo treba za namene davčne zavezanosti za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) določiti kraj opravljanja storitev, ki jih je BBL opravila za luksemburške investicijske družbe z variabilnim kapitalom (v nadaljevanju: SICAV).
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 V skladu s členom 2(1) Šeste direktive je predmet DDV „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
4 V skladu s členom 4(1) in (2) te direktive:
„1. ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 9(1) in (2)(e), tretja in peta alinea, te direktive določa:
„1. Za kraj opravljanja storitve se šteje kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.
2. Vendar:
[...]
(e) je kraj, kjer so navedene storitve opravljene, če se opravijo za naročnike s sedežem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem v Skupnosti, vendar ne v isti državi, kjer ima izvajalec sedež, kraj, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev, ali, če takšen kraj ne obstaja, kraj, kjer ima naročnik stalno prebivališče ali začasno prebivališče:
[...]
– storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanje informacij; prenos in odstop avtorskih pravic,…
