Danes je 25.4.2024

Input:

Predplačniške telefonske kartice z informacijami, ki omogočajo opravljanje mednarodnih klicev (C-520/10)

3.5.2012, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 20 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 3. maja 2012 (jezik postopka: angleščina)

„Obdavčenje – Šesta direktiva o DDV – Člen 2 – Opravljanje storitev za plačilo – Telekomunikacijske storitve – Predplačniške telefonske kartice z informacijami, ki omogočajo opravljanje mednarodnih klicev – Prodaja s strani omrežja distributerjev“

V zadevi C‑520/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 22. oktobra 2010, ki je prispela na Sodišče 8. novembra 2010, v postopku

Lebara Ltd

proti

Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, J. Malenovský, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis in T. von Danwitz (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodna tajnica: K. Sztranc-Sławiczek, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. oktobra 2011,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Lebara Ltd P. Lasok, QC, in M. Angiolini, barrister, ki ju je pooblastil S. Macherla, solicitor,
  • za vlado Združenega kraljestva S. Hathaway in L. Seeboruth, zastopnika, skupaj z R. Hillom, barrister,
  • za grško vlado K. Paraskevopoulou, M. Germani in I. Pouli, zastopnice,
  • za nizozemsko vlado C. Wissels, M. de Ree, M. Bulterman in J. Langer, zastopniki,
  • za Evropsko komisijo R. Lyal in C. Soulay, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 8. decembra 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točka 1, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 390, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Lebara Ltd (v nadaljevanju: Lebara) in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (v nadaljevanju: Commissioners) glede davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki naj bi ga družba Lebara dolgovala zaradi telekomunikacijskih storitev, ki jih je opravila marca 2005.

 Pravni okvir

3        Člen 2, prvi in drugi odstavek, Prve direktive Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 3, v nadaljevanju: Prva direktiva) določa:

„Načelo skupnega sistema [DDV] zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.

Pri vsaki transakciji se [DDV], izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali storitve, obračuna po odbitku zneska [DDV], ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“

4        Člen 2, točka 1, Šeste direktive določa, da so predmet DDV „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

5        V skladu s členom 5(1) te direktive pomeni „dobava blaga“ prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

6        Člen 6 navedene direktive določa:

„1.      ‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.

Takšne transakcije lahko med drugim vključujejo:

–        odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne,

[…]

4.      Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.

[…]“

7        Člen 9