Danes je 19.4.2024

Input:

Trinajsta direktiva 86/560/EGS in vračilo DDV (C-582/08)

15.7.2010, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 21 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 15. julija 2010 (jezik postopka: angleščina)

„Neizpolnitev obveznosti države – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Členi od 169 do 171 – Trinajsta direktiva 86/560/EGS – Člen 2 – Vračilo – Davčni zavezanec, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža v Uniji – Zavarovalne transakcije – Finančne transakcije“

V zadevi C‑582/08,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 29. decembra 2008,

Evropska komisija, ki jo zastopata R. Lyal in M. Afonso, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopata I. Rao in S. Hathaway, zastopnika, skupaj s K. Lasokom, QC,

tožena stranka,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, E. Juhász, G. Arestis, T. von Danwitz (poročevalec) in D. Šváby, sodniki,

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodni tajnik: M.-A. Gaudissart, vodja oddelka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. februarja 2010,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 20. maja 2010

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo zahteva, da Sodišče ugotovi, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska s tem, da je zavrnilo vračilo vstopnega davka za nekatere transakcije, ki so jih opravili davčni zavezanci, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Evropske unije, ni izpolnilo obveznosti iz členov od 169 do 171 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV) in člena 2(1) Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L 326, str. 40, v nadaljevanju: Trinajsta direktiva).

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

2        Člen 17(3) in (4) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. aprila 2004 (UL L 168, str. 35, v nadaljevanju: Šesta direktiva), v različici, ki izhaja iz člena 28f(1) te direktive, določa:

„3. Države članice vsakemu davčnemu zavezancu tudi odobrijo pravico do odbitka ali vračila [DDV] iz odstavka 2, če se blago in storitve uporabljajo za:      

a)       transakcije v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi iz člena 4(2), opravljene v drugi državi, ki bi bile upravičene do odbitka davka, če bi bile opravljene na ozemlju države;

b)       transakcije, oproščene v skladu s členom 14(1)(g) in (i), 15, 16(1) (B), (C), (D) ali (E) ali (2) ali 28c (A) in (C);      

c)      katere koli transakcije, ki bi bile oproščene v skladu s členom 13B(a) in (d), od (1) do (5), če ima naročnik sedež izven Skupnosti ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz v državo izven Skupnosti.

4.      [DDV] iz odstavka 3 se vrne:

–      davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju države, imajo pa sedež v drugi državi članici, v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz Direktive 79/1072/EGS […],

–      davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti, v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz Direktive 86/560/EGS […].

[…]“

3        Člen 17(4) Šeste direktive je v prvotni različici določal:

„Svet si prizadeva do 31. decembra 1977 na predlog Komisije soglasno sprejeti pravila Skupnosti, ki v skladu z odstavkom 3 določajo postopke za vračilo davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju države. Do začetka veljavnosti takšnih postopkov Skupnosti države članice same določijo način vračila. Če davčni zavezanec ni rezident na ozemlju Skupnosti, lahko države članice zavrnejo vračilo ali naložijo dodatne pogoje.“

4        Členi od 169 do 171 Direktive o DDV so s 1. januarjem 2007 zamenjali člen 17(3) in (4) Šeste direktive.

5        Člen 169 Direktive o DDV določa:

„Razen odbitka iz člena 168 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV iz omenjenega člena, če se blago in storitve uporabljajo za namene: