SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 3. februarja 2022 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 122 – Nižja stopnja za dobave lesa za kurjavo – Razlikovanje glede na objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov – Oblike lesa, namenjene izgorevanju, ki izpolnjujejo enake potrebe potrošnika in si med seboj konkurirajo – Načelo davčne nevtralnosti“
V zadevi C‑515/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 10. junija 2020, ki je na Sodišče prispela 14. oktobra 2020, v postopku
B AG
proti
Finanzamt A,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika šestega senata, N. Jääskinen in J.-C. Bonichot (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za B AG T. Hammer, Wirtschaftsprüfer in Steuerberater, in C. Hammer, Steuerberater,
– za nemško vlado J. Möller in S. Costanzo, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in R. Pethke, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 98 in 122 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo B AG in Finanzamt A (finančna uprava A, Nemčija) (v nadaljevanju: davčna uprava) glede uporabe nižje stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki se uporablja za dobave lesnih sekancev.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 V uvodni izjavi 4 Direktive o DDV je navedeno:
„Uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga je pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih v državah članicah, ki ne izkrivlja pogojev konkurence in ne ogroža prostega pretoka blaga in storitev. Zato je treba doseči uskladitev zakonodaje o prometnih davkih s sistemom [DDV], ki bi odpravil, kolikor je mogoče, dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.“
4 V uvodni izjavi 7 te direktive je navedeno:
„Skupni sistem DDV bi moral, kljub temu da stopnje in oprostitve niso popolnoma usklajene, voditi v nevtralnost konkurence, kar pomeni, da bo imelo podobno blago na ozemlju vsake države članice enako davčno obremenitev ne glede na število proizvodnih in distribucijskih faz.“
5 Člen 96 navedene direktive določa:
„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“
6 Člen 98 Direktive o DDV določa:
„1. Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.
2. Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.
[…]
3. Pri uporabi nižjih stopenj iz odstavka 1 za kategorije, ki se nanašajo na blago, lahko države članice uporabljajo kombinirano nomenklaturo, da določijo natančen obseg vsake kategorije.“
7 Priloga III k tej direktivi, v kateri je določen seznam dobav…
