SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 15. maja 2019 (jezik postopka: poljščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) –Direktiva 2006/112/ES – Člen 135(1)(b) – Dobava blaga – Oprostitve za druge dejavnosti – Dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti – Kartice za gorivo“
V zadevi C‑235/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Naczelny Sd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska) z odločbo z dne 23. novembra 2017, ki je na Sodišče prispela 28. marca 2018, v postopku
Vega International Car Transport and Logistic – Trading GmbH
proti
Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, C. G. Fernlund, sodnik, in L. S. Rossi (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Vega International Car Transport and Logistic – Trading GmbH J. Pomorska‑Porbska, davčna svetovalka,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo R. Lyal in J. Hottiaux, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 135(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Vega International Car Transport and Logistic – Trading GmbH s sedežem v Avstriji (v nadaljevanju: Vega International) in Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie (direktor davčnega urada v Varšavi, Poljska), ker je slednji zavrnil, da bi družbi Vega International vrnil davek na dodano vrednost (DDV) za transakcije nakupa goriva prek kartic za gorivo.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(a) in (c) Direktive 2006/112 določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.
4 Člen 14(1) in (2) te direktive določa:
„1 ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
[…]
(c) prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.“
5 Člen 24(1) navedene direktive določa:
„‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.“
6 Člen 135(1)(b) te direktive določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
(b) dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri“.
Poljsko pravo
7 Direktiva 2006/112 je bila v poljsko pravo prenesena z ustawa o podatku od towaru i usług (zakon o davku na blago in storitve) z dne 11. marca 2004 (Dz. U. 2011, št. 177, pozicija 1054), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakon o DDV).
8 Člen 5(1), točka 1, zakona o DDV določa:
„[DDV se plačuje od]: dobave blaga in opravljanja storitev, izvedenih na ozemlju države za plačilo;“
9 Člen 7(1) in (8) tega zakona določa:
„1. Dobava blaga v smislu člena 5(1)(1) pomeni prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik […].
[…]
8. Če dobavo istega blaga opravi več podjetij, tako da prvo podjetje preda blago neposredno pridobitelju na koncu verige, se šteje, da je dobavo opravilo vsako podjetje, ki je sodelovalo pri teh transakcijah.“
10 Člen 8(1)…
