SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 10. julija 2019(*)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka vstopnega DDV – Člen 168 – Veriga dobav blaga – Zavrnitev pravice do odbitka zaradi obstoja te verige – Obveznost pristojnega davčnega organa, da dokaže obstoj zlorabe“
V zadevi C‑273/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija) z odločbo z dne 13. aprila 2018, ki je na Sodišče prispela 20. aprila 2018, v postopku
SIA „Kuršu zeme“
proti
Valsts ieņēmumu dienests,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, C. G. Fernlund (poročevalec), sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za latvijsko vlado I. Kucina in V. Soņeca, agentki,
– za češko vlado M. Smolek, O. Serdula in J. Vláčil, agenti
– za estonsko vlado N. Grünberg, agentka,
– za špansko vlado L. Aguilera Ruiz, agent,
– za Evropsko komisijo N. Gossement in I. Rubene, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med SIA „Kuršu zeme“ in Valsts ieņēmumu dienests (davčna uprava, Latvija) (v nadaljevanju: VID), ker je ta zavrnila priznanje pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) za pridobitve blaga, ki jih je ta družba izvedla pri družbi SIA „KF Prema“, ker naj v resnici teh nakupov sploh ne bi bilo.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(a) in (b)(i) Direktive o DDV določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
(b) pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:
(i) davčni zavezanec, ki deluje kot tak […].“
4 Člen 14(1) te direktive določa:
„Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“
5 Člen 20, prvi odstavek, te direktive določa:
„,Pridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.“
6 Člen 23 iste direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se transakcije, ki bi bile opredeljene kot ‚dobave blaga‘, če bi jih na njihovem ozemlju opravil davčni zavezanec, ki deluje kot tak, uvrstijo pod ‚pridobitve blaga znotraj Skupnosti‘.“
7 Člen 32, prvi odstavek, Direktive o DDV določa:
„Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.“
8 Člen 40 te direktive določa:
„Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča…
