SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 12. januarja 2006 (Jezik postopka: angleščina)
„Šesta direktiva o DDV – Členi 2, točka 1, 4(1) in (2) ter 5(1) – Odbitek vhodnega DDV –Gospodarska dejavnost – Davčni zavezanec, ki deluje kot tak – Dobava blaga – Transakcija, ki je del verige dobave, v kateri je udeležen trgovec, ki ni izpolnil obveznosti, ali trgovec, ki uporablja nepooblaščeno številko DDV – Goljufija ‚davčni vrtiljak‘“
V združenih zadevah C-354/03, C-355/03 in C-484/03,
katerih predmet so bili predlogi za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki jih je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Združeno kraljestvo) z odločbama z dne 28. julija 2003 (C-354/03 in C‑355/03) in z odločbo z dne 27. oktobra 2003 (C-484/03), ki so prispele na Sodišče 18. avgusta in 19. novembra 2003, v postopku
Optigen Ltd (C-354/03),
Fulcrum Electronics Ltd (C-355/03),
Bond House Systems Ltd (C-484/03)
proti
Commissioners of Customs & Excise,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J. Malenovský, J.-P. Puissochet, S. von Bahr (poročevalec), in U. Lõhmus, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. decembra 2004,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Optigen Ldt T. Beazley, QC, in J. Herberg, barrister,
– za Fulcrum Electronics Ltd R. Englehart, QC, in A. Lewis, barrister,
– za Bond House Systems Ltd K. P. E. Lasok, QC, in M. Patchett-Joyce, barrister,
– za vlado Združenega kraljestva C. Jackson (C‑354/03, C-355/03 in C‑484/03) in K. Manji (C-484/03), zastopnika, ob sodelovanju R. Andersona, QC, in I. Huttona, barrister,
– za češko vlado T. Boček, zastopnik, (C‑354/03, C-355/03 in C-484/03),
– za dansko vlado J. Molde in A. Rahbøl Jacobsen, zastopnika, ob sodelovanju P. Bieringa, advokat, (C‑484/03),
– za Svet Evropske unije A.-M. Colaert in J. Monteiro, zastopnika (C-354/03 in C-355/03),
– za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, zastopnik (C-354/03, C-355/03 in C-484/03),
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. februarja 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na razlago Prve Direktive Sveta z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (67/227/EGS) (UL 1967, 71, str. 1301), kot je bila spremenjena s Šesto Direktivo Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Prva direktiva), in na razlago Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL L 102, str. 18, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ti predlogi so bili podani v okviru treh sporov med Optigen Ltd (v nadaljevanju: Optigen), Fulcrum Electronics Ltd, v likvidaciji, (v nadaljevanju: Fulcrum), in Bond House Systems Ltd (v nadaljevanju: Bond House) proti Commissioners of Customs & Excise (v nadaljevanju: Commissioners) zaradi njihove zavrnitve zahteve za vračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plačanega za nakup mikroprocesorjev v Združenem kraljestvu, ki so bili nato izvoženi v drugo državo članico.
Pravni okvir
3 Člen 2 Prve direktive določa:
„Načelo skupnega sistema davka na dodano vrednost zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.
Pri vsaki transakciji se davek na dodano vrednost, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali storitve, obračuna po odbitku zneska davka na dodano vrednost, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.
Skupen sistem davka na dodano vrednost se uporablja do vključno faze prodaje na drobno.“
4 V skladu s členom 2, točka 1, Šeste direktive velja za dobavo blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
5 V skladu s členom 4(1) te direktive je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2. Pojem „gospodarske dejavnosti“ je opredeljen v členu 4(2) kot vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, in zlasti izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
6 V skladu s členom 5(1) te direktive pomeni: „‚dobava blaga‘ […] prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“
7 Člen 17, od (1) do (3), Šeste direktive določa:
„1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
a) davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
b) davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za uvoženo blago;
[…]
3. Države članice vsakemu davčnemu zavezancu tudi odobrijo pravico do odbitka ali vračila davka na dodano vrednost iz odstavka 2, če se blago in storitve uporabljajo za namene:
… 
