Danes je 25.4.2024

Input:

Nacionalni ukrep o prerazporeditvi neuporabljenih količin na podlagi objektivnih prednostnih meril (C-348/18)

27.6.2019, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 28 minut

SODBA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 27. junija 2019 (jezik postopka: italijanščina)

„Predhodno odločanje – Dodatna dajatev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov – Uredba (EGS) št. 3950/92 – Člen 2(1), drugi pododstavek – Določitev prispevka proizvajalcev za plačilo dodatne dajatve – Prerazporeditev neuporabljenih referenčnih količin – Nacionalni ukrep o prerazporeditvi neuporabljenih količin na podlagi objektivnih prednostnih meril“

V zadevi C‑348/18,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Consiglio di Stato (državni svet, Italija) z odločbo z dne 22. februarja 2018, ki je na Sodišče prispela 29. maja 2018, v postopku

Azienda Agricola Barausse Antonio e Gabriele – Società semplice

proti

Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA),

ob udeležbi:

Comitato Spontaneo Produttori Latte (COSPLAT),

Società Agricola Galleana – Società semplice,

VS in drugi,

SODIŠČE (sedmi senat)

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, A. Vajda in A. Kumin (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Azienda Agricola Barausse Antonio e Gabriele – Società semplice M. Aldegheri in E. Ermondi, avvocati,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,

–        za Evropsko komisijo X. A. Lewis, D. Bianchi in F. Moro, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL 1992, L 405, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1256/1999 z dne 17. maja 1999 (UL 1999, L 160, str. 73) (v nadaljevanju: Uredba št. 3950/92).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Azienda Agricola Barausse Antonio e Gabriele – Società semplice in Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA) (agencija za dodelitev pomoči v kmetijskem sektorju, Italija) glede državnega nadomestila za mlečne kvote za trženje mleka in mlečnih proizvodov v obdobju med 1. aprilom 2000 in 31. marcem 2001.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Uredba št. 3950/92

3        V prvi, tretji, šesti in sedmi uvodni izjavi Uredbe št. 3950/92 je navedeno:

„glede na to, da je z Uredbo Sveta (EGS) št. 856/84 z dne 31. marca 1984 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 o vzpostavitvi skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi proizvodi [(UL 1984, L 90, str. 10)], od 2. aprila 1984 ustanovljen sistem dodatne dajatve v navedenem sektorju; da je namen sistema, vzpostavljenega za devet let, s potekom veljavnosti 31. marca 1993, zmanjšati neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu mleka in mlečnih izdelkov ter strukturne presežke, ki zato nastanejo; da ta sistem ostaja v prihodnje nujen za uresničitev boljšega ravnovesja na trgu; da bi ga zato bilo treba uporabljati še za sedem novih zaporednih dvanajstmesečnih obdobij s pričetkom 1. aprila 1993.

[…]

glede na to, da je treba ohraniti metodo, sprejeto leta 1984, ki vključuje uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za neposredno porabo nad določeno mejo; da je ta meja določena za vsako državo članico s skupno zajamčeno količino, ki ne sme biti prekoračena, kot vsota individualno dodeljenih količin za oddajo in prodajo za neposredno porabo; […]

[…]

glede na to, da je posledica prekoračitve skupnih količin, zagotovljenih državi članici, ta, da morajo proizvajalci, ki so prispevali k prekoračitvi, plačati dajatev; […]

glede na to, da bi bilo treba za zagotovitev dovolj prilagodljive oblike upravljanja sheme določiti izravnavo prekoračitev za vse istovrstne individualne referenčne količine na ozemlju države članice; da, kar zadeva oddajo, ki pomeni skoraj celotno trženo količino, potreba po zagotovitvi povsem učinkovite dajatve na ravni celotne Skupnosti načeloma upravičuje ohranitev možnosti, da države članice izberejo enega od dveh načinov izravnave prekoračenih individualnih referenčnih količin, glede na raznolikost struktur za proizvodnjo in zbiranje mleka; da je treba v ta namen državam članicam dovoliti, da po končanem kvotnem obdobju ne dodelijo ponovno neuporabljenih individualnih količin na državni ravni ali odkupovalcem, in da se zbrani znesek, ki presega dolgovano dajatev, nameni financiranju državnih programov za prestrukturiranje in/ali vrne proizvajalcem, ki se uvrščajo v nekatere kategorije ali so v izjemnem položaju“.

4        Člen 1 Uredbe št. 3950/92 določa:

„Proizvajalci kravjega mleka osem novih zaporednih obdobij po 12 mesecev, ki se začnejo 1. aprila 2000, plačajo dodatno dajatev za količine mleka ali mlečnega ekvivalenta, oddane odkupovalcu ali prodane neposredno za porabo v zadevnem dvanajstmesečnem obdobju, ki presegajo količino, ki se določi.

Dajatev znaša 115 % ciljne cene za mleko.“

5        Člen 2 te uredbe določa:

„1.      Dajatev se plačuje za vsako količino mleka ali ekvivalenta mleka, ki se trži v zadevnem dvanajstmesečnem obdobju in ki presega katero koli količino iz člena 3. Razdeli se med proizvajalce, ki so prispevali k presežku.

V skladu z odločitvijo države članice se prispevek proizvajalcev za plačilo dolgovane dajatve določi po tem, ko so ali niso bile neuporabljene referenčne količine prerazporejene, bodisi na ravni odkupovalcev na podlagi presežka, ki ostane po tem, ko so bile neuporabljene referenčne količine razdeljene sorazmerno z referenčnimi količinami vsakega posameznega proizvajalca, bodisi na nacionalni ravni na podlagi presežka referenčne količine vsakega posameznega proizvajalca.

[…]

4.      Kjer se dajatev plačuje in je zbrani znesek večji od te dajatve, lahko država članica presežek uporabi za financiranje ukrepov iz prve