SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 2. junija 2016 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člen 9(1) – Pojma ,davčni zavezanec za davek na dodano vrednost‘ in ,ekonomska dejavnost‘ – Člen 24(1) – Pojem ,opravljanje storitev‘ – Objekti agromelioracije – Izgradnja in izkoriščanje kanalizacije s strani neprofitne gospodarske družbe – Vpliv financiranja objektov z državnimi pomočmi in pomočmi Evropske unije“
V zadevi C‑263/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) z odločbo z dne 14. maja 2015, ki je na Sodišče prispela 3. junija 2015, v postopku
Lajvér Meliorációs Nonprofit Kft.,
Lajvér Csapadékvízrendezési Nonprofit Kft.
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-dunántúli Regionális Adó Főigazgatósága (NAV),
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi D. Šváby, predsednik senata, J. Malenovský in M. Vilaras (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Koós, agenta,
– za Evropsko komisijo K. Talabér-Ritz in M. Owsiany-Hornung, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 9(1) in 24(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Lajvér Meliorációs Nonprofit Kft. in Lajvér Csapadékvízrendezési Nonprofit Kft., neprofitnima gospodarskima družbama, ter Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-dunántúli Regionális Adó Főigazgatósága (NAV) ((glavni davčni direktorat regije Južno Zadonavje, Madžarska) glede njune pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) od računov, ki jih je družba Recontír BPM Kft. izdala za delo, opravljeno za njun račun.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(c) Direktive 2006/112 določa, da so predmet DDV storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1) navedene direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 24(1) iste direktive določa:
„,Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.“
Madžarsko pravo
6 Člen 5(1) az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa:
„Davčni zavezanec: fizična oseba ali subjekt s pravno sposobnostjo, ki v svojem imenu opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na kraj, namen in rezultat te dejavnosti. […]“
7 Člen 6(1) zakona o DDV določa:
„Ekonomska dejavnost: poslovno izvajanje katere koli dejavnosti, s katero se ustvarja dohodek, bodisi stalno bodisi redno, če je njen cilj ali rezultat prejetje plačila in se izvaja neodvisno.“
8 Člen 16 zakona o DDV določa:
„Za dobavo blaga ali opravljanje storitev ni pomembno, ali se izvaja na podlagi pogodbe, zakonske ali podzakonske določbe ali sodne ali upravne odločbe – čeprav se ne izreče o utemeljenosti – ali prek dražbe.“
9 Člen 259(6) zakona o DDV določa:
„plačilo: vsaka finančna korist, vključno s sredstvi, dodeljenimi za zmanjšanje obstoječega dolga, izključene pa so odškodnine“.
10 Člen 4(1) a gazdasági társaságokról szóló 2006. évi IV. törvény (zakon št. IV iz leta 2006 o gospodarskih družbah) določa:
„Gospodarske družbe se lahko ustanovijo tudi za opravljanje kolektivne ekonomske dejavnosti, katere namen ni ustvarjanje dobička (neprofitna gospodarska družba). Neprofitna gospodarska družba se lahko ustanovi in posluje v kakršni koli pravni obliki. Neprofitnost gospodarske družbe mora biti razvidna iz firme skupaj z navedbo pravnoorganizacijske oblike družbe.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
11 Tožeči stranki v postopku v glavni stvari sta „neprofitni gospodarski družbi“, ki v tej obliki izvajata…
