SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 1. oktobra 2020 (jezik postopka: nizozemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Šesta direktiva 77/388/EGS – Člen 17(2)(a) – Pravica do odbitka vstopnega davka – Storitve, ki koristijo tudi tretjim osebam – Obstoj neposredne in takojšnje povezave z gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca – Obstoj neposredne in takojšnje povezave z eno ali več izstopnimi transakcijami“
V zadevi C‑405/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče, Belgija) z odločbo z dne 26. aprila 2019, ki je na Sodišče prispela 24. maja 2019, v postopku
Vos Aannemingen BVBA
proti
Belgische Staat,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi L. S. Rossi, predsednica senata, J. Malenovský (poročevalec) in F. Biltgen, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Vos Aannemingen BVBA H. Geinger in F. Vanbiervliet, advocaten,
– za belgijsko vlado J.‑C. Halleux in C. Pochet, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274) (v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Vos Aannemingen BVBA in Belgische Staat (Belgijska država) v zvezi z odbitnostjo davka na dodano vrednost (DDV), s katerim sta bila obdavčena pridobitev storitev nepremičninskega posredovanja in oglaševanja ter pridobitev administrativnih storitev.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 17(2) in (5) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena 28f te direktive, določa:
„2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
(a) [DDV], ki ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju države za blago ali storitve, ki mu jih je, ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]
5. Za blago in storitve, ki jih bo davčni zavezanec uporabil bodisi za transakcije iz odstavkov 2 in 3, pri katerih je [DDV] odbiten, bodisi za transakcije, pri katerih [DDV] ni odbiten, je odbiten samo takšen delež [DDV], ki se pripiše prvim transakcijam.
Ta delež se v skladu s členom 19 določi za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.
[…]“
Belgijsko pravo
4 Člen 45(1) Wetboek van de belasting over de toegevoegde waarde (zakonik o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, določa:
„Vsak davčni zavezanec lahko od davka, ki ga je dolžan plačati, odbije davek na blago, ki mu je bilo dobavljeno, in storitve, ki so bile zanj opravljene, na blago, ki ga je uvozil, ter na dobave blaga znotraj Skupnosti, ki jih je opravil, če jih je uporabil za izvršitev:
1. obdavčene transakcije;
[…]“
5 Člen 1(2) koninklijk besluit nr. 3, met betrekking tot de aftrekregeling voor de toepassing van de belasting over de toegevoegde waarde (kraljevi odlok št. 3 o odbitkih pri uporabi davka na dodano vrednost) z dne 10. decembra 1969 (Belgisch Staatsblad, 12. december 1969, str. 12006) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, določa:
„V nobenem primeru ni mogoče odbiti davkov na blago in storitve, ki jih je davčni zavezanec namenil za zasebno rabo ali za druge namene kot za namene njegove gospodarske dejavnosti.
Če se blago ali storitev deloma nameni za take namene, se davek v tem delu ne odbije. Ta del določi davčni…
