Opredelitev telekomunikacijskih storitev, storitev radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronskih storitev

"Od 1. januarja 2015 bodo telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve, ki jih davčni zavezanec opravi osebi, ki ni davčni zavezanec (B2C), obdavčene v državi članici, v kateri ima prejemnik storitve sedež, stalno ali običajno prebivališče. Večina drugih storitev, ki se opravijo osebi, ki ni davčni zavezanec, se še naprej obdavčuje v državi članici, v kateri je sedež izvajalca.

Davčni zavezanci, ki opravljajo tovrstne storitve osebam, ki niso davčni zavezanci v drugih državah članicah, bodo morali obračunavati in plačevati DDV v teh državah članicah, kar pomeni, da bi se morali identificirati za namene DDV v vseh tistih državah, kjer imajo sedež ali prebivališče njihovi naročniki. Obveznosti identifikacije za namene DDV v drugih državah članicah se davčni zavezanci lahko izognejo, če se prijavijo v posebno ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve.

Da bi lahko določili, katere storitve je treba obdavčiti v državi članici prejemnika, je bistveno opredeliti telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja in elektronsko opravljene storitve.

TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE

„Telekomunikacijske   storitve“   pomenijo   storitve   v zvezi   s prenosom,   oddajanjem   ali sprejemanjem signalov, besed, slik in zvoka ali kakršne koli informacije po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s povezanim prenosom ali dodeljevanjem povezane  pravice  do  uporabe  zmogljivosti  za  takšen  prenos,  oddajanje  ali  sprejemanje, vključno z zagotavljanjem dostopa do globalnih informacijskih omrežij.

Telekomunikacijske storitve v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES zajemajo zlasti naslednje:

• fiksne in mobilne telefonske storitve za prenos in preklapljanje glasu, podatkov in videa, vključno s telefonskimi storitvami z video komponento (videofonske storitve);
• telefonske storitve prek interneta, vključno z videotelefonijo prek internetnega protokola
• (VoIP);
• telefonski predal, čakanje na klic, posredovanje klica, identifikacijo klicatelja, trismerno klicanje in druge storitve upravljanja klicev;
• storitve osebnega klica;
• storitve zvočnih in besedilnih sporočil;
•  telefaks, telegraf in teleks;
• dostop do interneta, vključno s svetovnim spletom;
• zasebne  omrežne povezave, ki  zagotavljajo telekomunikacijske zveze  izključno  za odjemalčevo uporabo.

Telekomunikacijske storitve v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES ne zajemajo naslednjega:

• elektronsko opravljenih storitev;
• storitev   radijskega   in   televizijskega  oddajanja   (v   nadaljnjem   besedilu:   storitve oddajanja).

STORITVE ODDAJANJA

Storitve oddajanja vključujejo storitve oddajanja avdio in avdiovizualnih vsebin, kot so radijski in televizijski programi, ki jih ponudnik medijskih storitev, ki je hkrati nosilec uredniške odgovornosti, prek komunikacijskih omrežij ponuja širši javnosti, ki jih lahko sočasno gleda ali posluša na podlagi programskega sporeda.

Definicija storitev radijskega in televizijskega oddajanja je ozka in pokriva samo storitve, ki vključujejo avdio in avdiovizualne vsebine, ki jih zagotavlja ponudnik medijskih storitev, ki zanje tudi uredniško odgovarja. Definicija pokriva tudi distribucijo radijskih in televizijskih programov preko elektronskih omrežij, kot…