SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 2. julija 2020 (jezik postopka: angleščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Oprostitve – Člen 135(1)(g) – Oprostitve transakcij upravljanja posebnih investicijskih skladov – Enotna storitev, ki se uporablja za upravljanje posebnih investicijskih skladov in drugih skladov“
V zadevi C‑231/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (senat za davčne in gospodarske spore), Združeno kraljestvo) z odločbo z dne 15. marca 2019, ki je na Sodišče prispela 15. marca 2019, v postopku
BlackRock Investment Management (UK) Ltd
proti
Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.-C. Bonichot (poročevalec), predsednik senata, M. Safjan, L. Bay Larsen, sodnika, C. Toader, sodnica, in N. Jääskinen, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 18. decembra 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za BlackRock Investment Management (UK) Ltd N. Skerrett, solicitor, L. Poots, barrister, in A. Hitchmough, QC,
– za vlado Združenega kraljestva Z. Lavery in F. Shibli, agenta, skupaj z R. Hillom, barrister,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in R. Lyal, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. marca 2020
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 135(1)(g) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BlackRock Investment Management (UK) Ltd (v nadaljevanju: BlackRock) in Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava, Združeno kraljestvo) (v nadaljevanju: davčna uprava), ker ji ta uprava ni priznala oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) iz člena 135(1)(g) Direktive o DDV.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive o DDV določa:
„Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 2(1) te direktive določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]“
5 Naslov IX navedene direktive, „Oprostitve“, vsebuje člene od 131 do 166 te direktive.
6 Člen 131 Direktive o DDV, ki je v poglavju 1 tega naslova, naslovljenem „Splošne določbe“, določa:
„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“
7 Člen 135(1) te direktive, ki je v poglavju 3 navedenega naslova, naslovljenem „Oprostitve za druge dejavnosti“, določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
(g) upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice;
[…]“
8 Člen 196 te direktive, kakor je bil spremenjen z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008, določa:
„DDV je dolžan plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificirana za namene DDV, kateremu/kateri se opravijo…
