SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 29. marca 2012 (jezik postopka: italijanščina)
„Obdavčenje – DDV – Člen 4(3) PEU – Šesta direktiva – Člena 2 in 22 – Samodejna ustavitev postopkov, ki tečejo pred davčnim sodiščem tretje stopnje“
V zadevi C‑500/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Commissione tributaria centrale, sezione di Bologna (Italija), z odločbo z dne 22. septembra 2010, ki je prispela na Sodišče 19. oktobra 2010, v postopku
Ufficio IVA di Piacenza
proti
Belvedere Costruzioni Srl,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, A. Prechal, sodnica, L. Bay Larsen, sodnik, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas (poročevalec), sodnik,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: A. Impellizzeri, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. septembra 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
- za Evropsko komisijo E. Traversa in L. Lozano Palacios, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 17. novembra 2011
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(3) PEU ter členov 2 in 22 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Ufficio IVA di Piacenza (urad za DDV v Piacenzi) in družbo Belvedere Costruzioni Srl (v nadaljevanju: Belvedere Costruzioni) zaradi odmere davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za leto 1982.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 2 Šeste direktive sta predmet DDV dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo, ter uvoz blaga.
4 Člen 22 Šeste direktive določa:
„[…]
4. Vsak davčni zavezanec predloži obračun v roku, ki ga določi država članica […]
[…]
5. Vsak davčni zavezanec plača neto znesek [DDV] ob predložitvi obračuna. Države članice pa lahko določijo drugačen datum za plačilo zneska ali lahko zahtevajo vmesno plačilo.
[…]
8. […] države članice [lahko] naložijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno odmero in pobiranje davka ter preprečevanje goljufij.
[…]“
Nacionalno pravo
5 Člen 3(2a) uredbe-zakona št. 40/2010 (GURI št. 71 z dne 26. marca 2010), ki je bila po spremembi potrjena v zakon…