SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 20. novembra 2019(jezik postopka: nizozemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Šesta direktiva 77/388/EGS – Člen 13(A)(1)(f) – Oprostitve – Storitve, ki jih opravijo neodvisne skupine oseb – Storitve, opravljene za člane in nečlane“
V zadevi C-400/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hof van Cassatie (kasacijsko sodišče, Belgija) z odločbo z dne 19. aprila 2018, ki je na Sodišče prispela 18. junija 2018, v postopku
Infohos
proti
Belgische Staat,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Arabadjiev, predsednik senata, P. G. Xuereb (poročevalec), T. von Danwitz, C. Vajda in A. Kumin, sodniki,
generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih je predložili:
– za Infohos F. Soetaert, advocaat,
– za belgijsko vlado J.‑C. Halleux, P. Cottin in C. Pochet, agenti,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, R. Campos Laires, P. Barros da Costa in J. Marques, agenti,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in W. Roels, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 11. julija 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(A)(1)(f) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med združenjem Infohos in Belgische Staat (Belgijska država) glede odločbe o odmeri davka na dodano vrednost (DDV) za leta od 2002 do 2004.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Šesta direktiva je bila s 1. januarjem 2007 razveljavljena in nadomeščena z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1). Kljub temu se zaradi časa dejanskega stanja spora o glavni stvari zanj uporablja Šesta direktiva.
4 V deveti in enajsti uvodni izjavi Šeste direktive je bilo navedeno:
„ker je treba davčno osnovo uskladiti tako, da so rezultati uporabe stopnje Skupnosti za obdavčljive transakcije primerljivi v vseh državah članicah;
[…]
ker je treba pripraviti skupni seznam oprostitev, da bi se lastna sredstva Skupnosti v vseh državah članicah lahko pobirala na enoten način“.
5 Člen 2 Šeste direktive je določal:
„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;
[…]“
6 Člen 13 Šeste direktive, naslovljen „Oprostitve na ozemlju države“, je določal:
„A. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
1. Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotovitve pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:
[…]
(f) storitve, ki jih za svoje člane opravijo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene ali niso predmet davka na dodano vrednost, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo samo natančno povrnitev njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;
[…]“
7 Člen 13(A)(1)(f) Šeste direktive ustreza členu 131 in členu 132(1)(f) Direktive 2006/112.
Belgijsko pravo
8 Člen 44(2), točka 1a, zakonika o DDV je v različici, ki se uporablja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, določal oprostitev DDV za „storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene na podlagi tega člena ali…