Danes je 28.3.2024

Input:

Uporaba različnih stopenj DDV za prevoz s taksijem oziroma za prevoz z izposojo vozila s šoferjem (C-454/12 in C-455/12)

27.2.2014, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 30 minut

SODBA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 27. februarja 2014 (jezik postopka: nemščina)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – DDV – Šesta direktiva o DDV – Člen 12(3) – Kategorija 5 Priloge H – Direktiva 2006/112/ES – Člen 98(1) in (2) – Točka 5 Priloge III – Načelo nevtralnosti – Prevoz potnikov in njihove spremljajoče prtljage – Ureditev države članice, ki uporablja različno stopnjo DDV za prevoz s taksijem oziroma za prevoz z izposojo vozila s šoferjem“

V združenih zadevah C‑454/12 in C‑455/12,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbama z dne 10. julija 2012, ki sta prispeli na Sodišče 10. oktobra 2012, v postopkih

Pro Med Logistik GmbH (C‑454/12)

proti

Finanzamt Dresden-Süd,

in

Eckard Pongratz, kot stečajni upravitelj Karin Oertel (C‑455/12)

proti

Finanzamt Würzburg mit Außenstelle Ochsenfurt,

SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi C. G. Fernlund (poročevalec), predsednik senata, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Pro Med Logistik GmbH J. Seelinger, odvetnik,
  • za E. Pogranza T. Küffner in T. Streit, odvetnika,
  • za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
  • za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z B. Tidore, avvocato dello Stato,
  • za Evropsko komisijo W. Mölls, agent, in C. Soulay, agentka,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19. januarja 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 341, v nadaljevanju: Šesta direktiva), Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV) in načela davčne nevtralnosti.

2        Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov, in sicer, prvi, med družbo Pro Med Logistik GmbH (v nadaljevanju: Pro Med) in Finanzamt Dresden-Süd (davčni urad Dresden-jug), in, drugi, med E. Pongratzom, kot stečajnim upraviteljem K. Oertel, in Finanzamt Würzburg (davčna uprava Würzburg), zaradi davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) na prevoz potnikov z izposojo vozila v letih od 2003 do 2007.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Šesta direktiva

3        Člen 2(1) Šeste direktive določa:

„Predmet [DDV] je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo; […]“

4        Člen 12(3)(a), prvi in tretji pododstavek, te direktive določa:

„Splošno stopnjo davka na dodano vrednost določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je ista za dobavo blaga in za opravljanje storitev. Od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2005 ta odstotek ne sme biti nižji od 15 %.

[…]

Države članice lahko uporabljajo tudi eno ali dve nižji stopnji. Te stopnje se določijo kot odstotek od davčne osnove, ki ne sme biti nižji od 5 % in se uporablja samo za dobave kategorij blaga in storitev iz Priloge H.“

5        V Prilogi H k tej direktivi, naslovljeni „Seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV“, je določeno:

„Pri prenosu spodnjih kategorij, ki se nanašajo na blago, v nacionalno zakonodajo, lahko države članice uporabljajo kombinirano nomenklaturo, da določijo natančno pokritje vsake kategorije.

[…]

Kategorija

Opis

[…]

 

5

prevoz potnikov in njihove spremljajoče prtljage;

[…]“

 

 Direktiva o DDV

6        Člen 96 Direktive o DDV določa:

„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“

7        Člen 97(1) te direktive določa:

„Od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2010 splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 %.“

8        Člen 98(1) in (2) navedene direktive določa:

„1.      Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.

2.      Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.“

9        Točka 5 Priloge III k Direktivi o DDV v seznam dobav blaga in opravljanje storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz člena 98 navedene direktive, vključuje „prevoz potnikov in njihove spremljajoče prtljage“.

 Nemško pravo

10      Na podlagi člena 12(1) zakona o davku na dodano vrednost (Umsatzsteuergesetz), v različici, ki se uporablja za spor v glavni stvari, objavljeni 13. decembra 2006 (BGB1. 2006 I, str. 2878, v nadaljevanju: UStG), je davek na vsako obdavčljivo transakcijo znašal 16 % v letih od 2003 do 2006 oziroma 19 % leta 2007.

11      Člen 12(2), točka 10(b), tega zakona določa:

„Davčna stopnja se zniža na 7 % za naslednji promet:

b)      prevoz potnikov z vlakom, razen po gorskih železnicah, s trolejbusom, z motornim vozilom v dovoljenem linijskem prometu, s taksijem in s trajektom

      aa)      na območju občine ali

      bb)      če prevožena razdalja ne presega 50 km

[…]“

12      Člen 1 zakona o prevozu oseb (Personenbeförderungsgesetz, v nadaljevanju: PBefG), v različici, objavljeni 8. avgusta 1990 (BGB1. 1990 I, str. 1690), kakor je bil spremenjen, določa:

„Vsebinsko področje uporabe:

(1)      Določbe tega zakona veljajo za odplačni ali komercialni prevoz potnikov s tramvajem, s trolejbusom in z osebnim vozilom. Za plačilo štejejo tudi ekonomske koristi, ki so posredno pridobljene zaradi donosnosti tako podprte gospodarske dejavnosti.

(2)      Ta zakon ne velja za prevoz:

1.      z osebnim vozilom, kadar celotno plačilo ne