SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 2. julija 2020 (jezik postopka: finščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Opravljanje storitev – Člen 135(1)(l) – Oprostitev plačila DDV – Dajanje nepremičnin v najem – Pojem ,nepremičnina‘ – Izključitev – Člen 47 – Kraj obdavčljivih transakcij – Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami – Izvedbena uredba (EU) št. 282/2011 – Člena 13b in 31a – Omara za naprave – Storitve namestitve v podatkovnem centru“
V zadevi C‑215/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče, Finska) z odločbo z dne 5. marca 2019, ki je na Sodišče prispela 8. marca 2019, v postopku, ki ga je začela
Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö,
ob udeležbi
A Oy,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi I. Jarukaitis, predsednik senata, E. Regan (poročevalec), predsednik petega senata, in C. Lycourgos, sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki sta jih predložila:
– za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in I. Koskinen, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 47 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 (UL 2008, L 44, str. 11) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ter členov 13b in 31a Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112 (UL 2011, L 77, str. 1), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1042/2013 z dne 7. oktobra 2013 (UL 2013, L 284, str. 1) (v nadaljevanju: Izvedbena uredba).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki ga je sprožila Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö (služba davčne uprave za varstvo pravic prejemnikov davkov, Finska) glede določitve kraja obračuna davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi s storitvami namestitve v podatkovnem centru, ki jih zagotavlja družba A Oy.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 Naslov V Direktive o DDV, ki se nanaša na kraj obdavčljivih transakcij, zajema poglavje 3, naslovljeno „Kraj opravljanja storitev“. Oddelek 2 tega poglavja, naslovljen „Splošne določbe“, vsebuje člena 44 in 45 te direktive.
4 Člen 44 te direktive določa:
„Kraj opravljanja storitev je za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima sedež svoje dejavnosti. Če pa so te storitve opravljene na stalni poslovni enoti davčnega zavezanca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj stalne poslovne enote. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.“
5 Oddelek 3 poglavja 3 Direktive o DDV, naslovljen „Posebne določbe“, vsebuje člene od 46 do 59a te direktive.
6 Člen 47 navedene direktive, naslovljen „Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami“, določa:
„Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitev v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, kakor so počitniški tabori ali prostori, urejeni za uporabo kot prostori za taborjenje, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, je kraj, v katerem se nepremičnina nahaja.“
7 Člen 135(1) Direktive o DDV, ki je v poglavju 3, naslovljenem „Oprostitve za druge dejavnosti“, pod naslovom IX, „Oprostitve“, določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
(l) lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.
[…]“
Izvedbena uredba
8 Člen 13b, ki je v oddelku 1, naslovljenem „Pojmi“, poglavja V Izvedbene uredbe, naslovljenega „Kraj obdavčljivih transakcij“, določa:
„Za namene uporabe Direktive [o DDV] se za ,nepremičnino‘ šteje:
[…]
(c) vsak predmet, ki je vgrajen in je sestavni del zgradbe ali konstrukcije in brez katerega zgradba ali konstrukcija ni popolna, na primer vrata, okna, strehe, stopnišča in dvigala;
(d) vsak predmet, oprema ali stroj, ki je stalno nameščen v zgradbi ali strukturi in ga ni mogoče odstraniti brez uničenja ali spremembe zgradbe ali strukture.“
9 Oddelek 4 tega poglavja, naslovljen „Kraj opravljanja storitev (Členi 43 do 59 Direktive [o DDV]“, vsebuje pododdelek 6a, naslovljen „Opravljanje storitev, povezanih z nepremičninami“, v katerem je člen 31a te uredbe, ki določa:
„1. Storitve, povezane z nepremičninami, iz člena 47 Direktive [o DDV] vključujejo samo tiste storitve, ki so dovolj neposredno povezane z zadevno nepremičnino. Šteje se, da so storitve dovolj neposredno povezane z nepremičnino v naslednjih primerih:
(a) če izhajajo iz nepremičnine in je ta nepremičnina sestavni del storitve ter osrednjega in bistvenega pomena za opravljeno storitev;
(b) če se opravljajo za nepremičnino ali so namenjene zanjo in je njihov cilj pravna ali fizična sprememba zadevne nepremičnine.
2. Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:
[…]
(h) dajanje nepremičnine v zakup ali najem, razen dejavnosti iz točke (c) odstavka 3, vključno s skladiščenjem blaga, pri katerem je prejemniku…
