Danes je 26.4.2024

Input:

Pojasnilo DURS: Osebe javnega prava

17.11.2008, Vir: DURSČas branja: 14 minut

Pojasnilo davčnega organa navajamo v celoti.

Pojasnilo DURS, št. 4230-224/2008-1, 17. 11. 2008

"V praksi se pogosto pojavlja vprašanje, kdaj se določene osebe štejejo za osebe javnega prava ter kdaj osebe javnega prava opravljajo dejavnost kot organi oblasti in se na podlagi petega odstavka 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) ne štejejo za zavezance za DDV. Osebe javnega prava lahko poleg neobdavčljive dejavnosti opravljajo še obdavčeno ali oproščeno dejavnost. Kateri od navedenih dejavnosti določena transakcija, ki jo opravi oseba javnega prava, pripada, ni vedno lahko določiti. V nadaljevanju predstavljamo strnjen povzetek in najnovejšo sodno prakso evropskega sodišča v zvezi s to problematiko.

Državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Izpolnjena morata biti dva kumulativna pogoja, in sicer javno priznan status osebe javnega prava in opravljanje dejavnosti kot organ oblasti.

Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se te osebe štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava kot da niso davčni zavezanci povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

Da bi lahko osebo javnega prava obravnavali kot nezavezanko za DDV, morata biti torej najprej izpolnjena dva pogoja, in sicer mora ta oseba imeti javno priznan status osebe javnega prava in opravljati dejavnost kot organ oblasti. Ko sta izpolnjena navedena pogoja, mora biti izpolnjen še tretji pogoj, in sicer da njeno obravnavanje kot nezavezanke za DDV ne povzroči znatnega izkrivljanja konkurence.

1. Javno priznan status osebe javnega prava

Osebe javnega prava v predpisih niso pogosto opredeljene. Tako so na primer po Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2 in 76/08) osebe javnega prava lokalne skupnosti, po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1 in 70/08) Ekološki sklad Republike Slovenije, po Zakonu o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Uradni list RS, št. 48/94) Slovenska akademija znanosti in umetnosti itd.

O osebah javnega prava je svoje mnenje podal tudi dr. Rajko Pirnat1. Po njegovem mnenju bi bilo za definiranje oseb javnega prava tudi za slovensko pravo mogoče uporabili merila, ki so jih oblikovali drugi pravni sistemi. Merila so zlasti naslednja (Pirnat, 1999):

  1. namen zakonodajalca 
    Če zakon za neko organizacijo izrecno ne določa, da je javna organizacija, je treba pogledati gradivo zakona in ugotoviti morebiten zakonodajalčev namen v zvezi s tem. Šele če na tak način ni mogoče najti odgovora, je treba