Danes je 24.4.2024

Input:

Pojem "gradbena dela" (C-395/11)

13.12.2012, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 22 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 13. decembra 2012 (jezik postopka: nemščina)

„Obdavčenje – Šesta direktiva o DDV – Odločba 2004/290/ES – Uveljavljanje odstopanja s strani države članice – Dovoljenje – Člen 2, točka 1 – Pojem ,gradbena dela‘ – Razlaga – Vključitev dobave blaga – Možnost delne uporabe tega odstopanja – Omejitve“

V zadevi C‑395/11,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 30. junija 2011, ki je prispela na Sodišče 27. julija 2011, v postopku

BLV Wohn- und Gewerbebau GmbH

proti

Finanzamt Lüdenscheid,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, M. Ilešič, E. Levits, M. Safjan, sodniki, in M. Berger (poročevalka), sodnica,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
  • za finsko vlado H. Leppo, agentka,
  • za Evropsko komisijo F. Erlbacher in C. Soulay, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. septembra 2012,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točka 1, Odločbe Sveta z dne 30. marca 2004, ki Nemčiji dovoljuje uporabo ukrepa o odstopanju od člena 21 Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (2004/290/ES) (UL L 94, str. 59).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BLV Wohn-und Gewerbebau Gmbh (v nadaljevanju: BLV) in Finanzamt Lüdenscheid (v nadaljevanju: Finanzamt) v zvezi z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je bil naložen družbi BLV, ker je neko drugo podjetje za to družbo izvedlo gradnjo objekta.

 Pravni okvir

 Prvo Unije

3        Člen 5(1) in (2)(e) Druge direktive Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Strukture in postopki za uporabo skupnega sistema davka na dodano vrednost (UL 1967 71, str. 1303), ki se v tem postopku ratione temporis ne uporablja, je določal:

„1.      ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

2.      Za dobavo v smislu odstavka 1 se šteje tudi:

[…]

e)      predaja gradbenega dela, vključno s tistim, pri katerem se premičnina vgradi v nepremičnino.

[…]“

 Šesta direktiva o DDV

4        Člen 5(1) in (5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. januarja 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 2, str. 7, v nadaljevanju: Šesta direktiva o DDV) določa:

„1.      ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

[…]

5.      Države članice lahko za dobavo v smislu odstavka 1 štejejo predajo določenih gradbenih del.“

5        Člen 6(1) Šeste direktive o DDV določa:

„,Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.“

6        Člen 21(1)(a), prvi stavek, te direktive, določa:

„1. Davek na dodano vrednost po notranjem sistemu so dolžni plačati:

a)      davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev […]“

7        Člen 27(1) te direktive določa:

„1. Na predlog Komisije lahko Svet soglasno dovoli katerikoli članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. […]“

 Odločba 2004/290

8        V uvodni izjavi 2 Odločbe 2004/290 je navedeno:

„V gradbeništvu in v sektorju čiščenja stavb so bile ugotovljene velike izgube DDV, ker je bil DDV sicer pravilno obračunan, ni pa bil nakazan davčnim organom, saj je prejemnik storitve izkoristil pravico do odbitka. Gospodarskih subjektov, ki niso nakazali davka, ni bilo mogoče odkriti ali pa so bili za izterjavo DDV odkriti prepozno. Število tovrstnih primerov se je medtem tako povečalo, da je treba sprejeti pravne ukrepe. Predvidena davčna obveznost prejemnika se nanaša le na davčne zavezance s pravico do odbitka, in ne na fizične osebe. Omejena je na dva določena sektorja, v katerih so izgube DDV postale nevzdržne. […]“

9        V uvodni izjavi 4 te