SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 12. maja 2011 (jezik postopka: bolgarščina)
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – DDV – Direktivi 77/388/EGS in 2006/112/ES – Povrnitev – Rok – Obresti – Pobot – Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti – Varstvo legitimnih pričakovanj“
V zadevi C‑107/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofija-grad (Bolgarija) z odločbo z dne 15. februarja 2010, ki je prispela na Sodišče 25. februarja 2010, v postopku
Enel Marica Iztok 3 AD
proti
Direktor „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“ NAP,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, D. Šváby, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász in T. von Danwitz (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. januarja 2011,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Enel Marica Iztok 3 AD L. Ruessmann in S. Yordanova, odvetnika,
- za direktor „Obžalvane i upravlenie na izpalnenieto“ NAP A. Georgiev in I. Atanasova Kirova, zastopnika,
- za bolgarsko vlado T. Ivanov in E. Petranova, zastopnika,
- za Evropsko komisijo D. Triantafyllou in S. Petrova, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 18(4) Šeste direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str.1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 129, v nadaljevanju: Šesta direktiva), in člena 183, prvi odstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str.1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/138/ES z dne 19. decembra 2006 (UL L 384, str. 92, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Enel Marica Iztok 3 AD (v nadaljevanju: Enel) in direktor „Obžalvane i upralvenie na izpalnenieto“ NAP (direktor direkcije „Izpodbijanje in upravljanje izvršb“ pri centralni upravi nacionalne agencije za davčne prihodke, v nadaljevanju: direktor) glede upoštevnega datuma, od katerega so dolgovane zamudne obresti na znesek davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je treba povrniti.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 18(2) in (4) Šeste direktive določa:
„2. Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska davka na dodano vrednost, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek davka, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu z določbami odstavka 1.
Države članice pa lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki opravljajo občasne transakcije, opredeljene v členu 4(3), pravico do odbitka uveljavijo samo v trenutku dobave.
[…]
4. Če za dano davčno obdobje znesek dovoljenih odbitkov presega znesek dolgovanega davka, lahko države članice povrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.
Države članice pa lahko zavrnejo povračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.“
4 Člen 183 Direktive o DDV določa:
„Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.
Države članice pa lahko zavrnejo povračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.“
5 Člen 252 Direktive o DDV določa:
„1. Obračun DDV je treba predloži v roku, ki ga predpišejo države članice. Ta rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po poteku posameznega davčnega obdobja.
2. Države članice določijo davčno obdobje na en, dva ali tri mesece.
Države članice pa lahko določijo drugačna davčna obdobja pod pogojem, da ta obdobja ne presežejo enega leta.“
Nacionalno pravo
6 Člen 87 zakona o davku na dodano vrednost (Zakon za danak varhu dobavenata stojnost, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa, da davčno obdobje na splošno traja en mesec.
7 Člen 92 zakona o DDV je v različici, ki je veljala do 18. decembra 2007, določal:
„(1) Davek, ki ga je treba povrniti v skladu s členom 88(3), se pobota, odbije ali povrne tako:
1. Če obstajajo drugi zapadli in neplačani davčni dolgovi in dolgovi iz prispevkov za zavarovanja, ki jih izterjuje nacionalna agencija za prihodke, in če so ti nastali do dne oddaje napovedi, jih organ, pristojen za prihodke, pobota z zneskom povračila davka, ki je izkazan v davčni napovedi; za morebiten preostali del zneska se uporabi postopek iz točke 2;
2. če ne obstajajo drugi zapadli in neplačani davčni dolgovi v smislu točke 1 ali pa so nižji od zneska povračila davka, ki je izkazan v davčni napovedi, registrirana oseba odbije znesek povračila davka ali preostali del zneska v smislu točke 1 od davka, ki ga je treba plačati, ki bo izkazan v napovedih davka v naslednjih treh zaporednih davčnih obdobjih;
[…]
4. Če po poteku roka iz točke 2 preostane del zneska povračila davka, organ, pristojen za davčne prihodke, ta preostali del zneska pobota za namen plačila drugih zapadlih in neplačanih davčnih dolgov ali dolgov prispevkov za zavarovanja, ki jih izterjuje nacionalna agencija za davčne prihodke, ali pa ga povrne v roku 45 dni od oddaje naslednje napovedi davka;
[…]
(8) Davek, za katerega se uporablja povračilo, ki brez podlage ali če je ta prenehala (tudi če se odločba odpravi) ni bil povrnjen v roku, ki ga predvideva ta zakon, se povrne skupaj z zakonskimi…
