SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 3. julija 2019(*)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Davčna osnova – Zmanjšanje – Načelo davčne nevtralnosti – Pogodba o lizingu, razdrta zaradi neplačila obrokov – Odmerna odločba – Področje uporabe – Obdavčljive transakcije – Dobava blaga, opravljena za plačilo – Plačilo ‚odškodnine‘ zaradi razdrtja pogodbe do njenega izteka – Pristojnost Sodišča“
V zadevi C‑242/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija) z odločbo z dne 26. marca 2018, ki je na Sodišče prispela 5. aprila 2018, v postopku
„UniCredit Leasing“ EAD
proti
Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ – Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite (NAP),
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.-C. Bonichot (poročevalec), predsednik senata, C. Toader, sodnica, A. Rosas, L. Bay Larsen in M. Safjan, sodniki,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za „UniCredit Leasing“ EAD I. Dimitrova in M. Raykov, advokati,
– za Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno‑osiguritelna praktika“ – Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite (NAP) N. Kalistratov, agent,
– za bolgarsko vlado E. Petranova in T. Mitova, agentki,
– za Evropsko komisijo R. Lyal, Y. Marinova in P. Mihaylova, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „UniCredit Leasing“ EAD (v nadaljevanju: Unicredit) in Direktor na Direktsia „Obzhlavane i danachno‑osiguritelna praktika“ – Sofia pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite (NAP) (direktor direktorata za pritožbe in davčne prakse ter prakse na področju socialne varnosti za mesto Sofija pri centralni upravi nacionalne agencije za javne prihodke (NAP), Bolgarija) (v nadaljevanju: direktor), ker zadnjenavedeni družbi Unicredit ni odobril popravka zneska plačanega davka na dodano vrednost (DDV), ki se nanaša na neplačane obroke pogodbe o lizingu.
Pravni okvir
Pravo Unije
Akt o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji
3 Člen 2 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2005, L 157, str. 203) določa:
„Z dnem pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, za Bolgarijo in Romunijo zavezujoče in se v njiju uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.“
Direktiva o DDV
4 Člen 2(1)(a) Direktive o DDV določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.
5 Člen 14 te direktive določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
(a) prenos lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem imenu ali na podlagi zakona;
(b) dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali prodaje blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka;
(c) prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.
3. Države članice lahko za dobavo blaga štejejo predajo določenih gradbenih del.“
6 Člen 63 navedene direktive določa:
„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.“
7 Člen 73 iste direktive določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
8 Člen 90 Direktive o DDV določa:
„1. Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.
2. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.“
9 Člen 273 navedene direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
Bolgarsko pravo
10 Člen 6 Zakon za danak varhu dobavenata stoynost (zakon o davku na dodano vrednost) (DV št. 63, z dne 4. avgusta 2006, ki velja od 1. januarja 2007, v nadaljevanju: ZDDS) določa:
„(1) ,Dobava blaga‘ v smislu tega zakona pomeni prenos lastninske pravice ali druge stvarne pravice na blagu.
(2) Za namene tega zakona se za ‚dobavo blaga‘ šteje tudi:
[…]
3. (spremenjen v DV št. 101 iz leta 2013, ki velja od 1. januarja 2014) dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o lizingu, ki izrecno določa prenos lastninske pravice na tem blagu; ta določba se uporablja tudi, če je v pogodbi o lizingu dogovorjena le opcija prenosa lastninske pravice na tem blagu in je znesek obrokov lizinga iz te pogodbe, brez obresti iz člena 46(1), točka 1, enak običajni ceni blaga na dan njegove izročitve […].“
11 Člen 115 ZDDS določa:
„(1) Dobavitelj ali ponudnik storitve je pri spremembi davčne osnove ali odpovedi dobave, za katero je bil izdan račun, dolžan k računu izdati dobropis oziroma bremepis.
(2) (dopolnjen z DV št. 97 iz leta 2016, ki velja od 1. januarja 2017) Dobropis oziroma bremepis je treba izdati v petih dneh po nastopu dogodka iz odstavka 1; če se nanaša na dobavo, za katero je bil izdan račun, v katerem je izkazan DDV, obračunan na predplačilo, pa v petih dneh od datuma vračila, pobota ali druge poravnave predvidenega zneska predplačila za vrnjeni, pobotani ali drugače poravnani znesek.
(3) Pri povečanju davčne osnove je treba izdati bremepis, pri zmanjšanju davčne osnove ali preklicu transakcije pa dobropis.
(4) Poleg bistvenih elementov iz člena 114 morajo biti na dobropisu oziroma bremepisu k računu obvezno navedeni tudi:
1. številka in datum računa, za katerega je bil izdan dobropis oziroma bremepis;
2. razlog za izdajo tega dobropisa oziroma bremepisa.
(5) Dobropis oziroma bremepis je treba izdati najmanj v dveh izvodih: enem za dobavitelja in enem za prejemnika.
(6) V primeru razveljavitve ali razdrtja pogodbe o lizingu iz člena 6(2), točka 3, mora dobavitelj izdati dobropis, ki ustreza razliki med davčno osnovo za dobavo v smislu člena 6(2), točka 3, in zneskom, ki mu ostane na podlagi te pogodbe, brez DDV na podlagi tega zakona.
(7) (nov, DV št. 94 iz leta 2012, ki velja od 1. januarja 2013) Dobropis oziroma bremepis k računu lahko ne vsebuje bistvenih elementov iz člena 114(1), točke 12, 14, in 15, razen če se nanaša na transakcije, ki se opravijo na ozemlju države članice, transakcije znotraj Skupnosti in prodajo blaga na daljavo.“
12 Člen 116…
